Ormoški ribiški okoliš

Ormoški ribiški okoliš se nahaja v spodnjedravskem ribiškem območju in zajema reki Dravo in Pesnico, akumulacijsko jezero, devet potokov, ribnike Savci, Ormož in Obrež, številne opuščene gramoznice ter majhna jezerca ob starem toku Drave, ki jih napajajo podtalnice in potoki ter sama reka v času poplav.

V ormoškem delu reke Drave, ki ga upravljamo skupaj s hrvaško Sportsko ribolovnim klubom Varaždin in Sportsko ribolovnim klubom Cestica, je bilo doslej ugotovljeno 43 vrst rib.  V zadnjih desetletjih pa je reka doživela velike spremembe v številčni in vrstni strukturi ribjega življa. Največji udarec v avtohtono ihtiofavno so pomenila akumulacijska jezera, ki so bila zgrajena za potrebe hidroelektrarn. Zaradi zajezitev se je začela spreminjati temperatura vode , vsebnost kisika, količine in vrste mikroorganizmov ter vodnih žuželk, nihanja pretokov niso več odvisna od naravnih pojavov, ampak so uravnavana umetno, glede na potrebe po energiji, in so tako sunkovita, da jim ribe niso prilagojene in imajo za ribji fond poznopomladanskih in poletnih drstnic katastrofalne posledice kljub preventivnim in takojšnim akcijam ribičev. Jezovi so preprečili tudi redne migracije rib. Nekoč pogosta podust, bolen in mrena so postali redki, sulec in platnica sta že skoraj izginili kljub zaščiti in vlaganju teh vrst rib, močneje sta se začela pojavljati som in ploščič, začele pa so se pojavljati tudi alohtone vrste, kot so : sončni ostriž, beli amur, tolstolobik in ameriški somič, kar je posledica vse večjemu številu na črno zgrajenih in nezavarovanih privatnih ribnikov.

Kljub negativnim posledicam zajezitev, močnemu onesnaževanju vodotokov, ki ga povzroča urbanizacija, intenzifikacija kmetijstva smo  v vodah RD Ormož ohranili poleg črnooke, ki velja za domnevno izumrlo vrsto, ogrožene vrste kot so: sulec, divji krap, linj, ogrica, pezdirk, bolen, jez, blistavec, belica, činklja, menek, smuč, okun, čep in upiravec. V vodah RD Ormož sta še bogato zastopana potočni rak in potočni piškur. V mrtvicah sta pogosta polža mlakar in roženi svitek, najdemo pa tudi tri vrste školjk.

Območje starega toka Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, spada, upoštevaje biotsko pestrost, med najbogatejše predele Slovenije. Na razdalji 9 km ima reka 7 m padca in oblikuje številne zavoje, 17 brzic, v skupni dolžini 1600 m, številne rokave, zalive in otoke ter prodišča in trstišča. Ta ekosistem odlikuje velika biotska pestrost posameznih habitatov in je poleg številnih vrst rib tudi dom za mnoge druge ogrožene živalske in rastlinske vrste iz rdečih seznamov. Tukaj živi 9 vrst plazilcev, med njimi tudi zelo redka avtohtona želva močvirska sklednica, dvanajst vrst dvoživk, tudi zelo redka žaba plavček, katere samci so v času parjenja  modro obarvani, od številnih sesalcev, ki živijo v poplavnem gozdu, pa je razveseljiva stalna prisotnost vidre, v zadnjem času tudi bobra, ki sta zaradi uničenja vodotokov ena najbolj ogroženih sesalcev v Evropi. Nekoliko od reke oddaljena vrsta, ki tudi priča o naravnem bogastvu tega območja, je hrček, ki so mu polja v Središču ob Dravi edini življenski prostor v Sloveniji. Veliko naravno bogastvo tega območja predstavlja tudi preko 100 vrst ptic gnezdilk in preko 100 vrst ptic, ki jih je tu mogoče opaziti pozimi, na žalost je med njimi tudi kormoran katerega število že ogroža preživetje več vrst rib. Na območju RD Ormož pa je tudi redno lovišče orla belorepca, ki je večji od planinskega orla in spada  zaradi izsuševanja močvirij in regulacij rek med najbolj ogrožene ujede na zemlji.

Spodnjedravsko ribiško območje

Ribolovni revirji

Varstveni revirji

Ribolovni revirji